»Res mi gre na živce, kadar se otroške knjige končajo z razkritjem, da so bile vse samo sanje. Če bi bil še vedno otrok, bi si rad predstavljal, da obstajajo čarobne stvari. Zakaj bi kdo hotel brati zgodbo o fantu, ki si je izmislil neko drugo zgodbo?«

»Kot mulc nisem veliko bral, sem pa imel rad stripe.«

»Sem lik iz vsakdana. Sem zaljubljenec, trubadurček, narcisek.«

»Dekle iz filma Tunnelkind je bilo na svoj način moj alter ego. Tudi sam sem se kdaj tako počutil, ko sem v mladosti prečkal mejo.«

»Nisem hotel desetih glavnih likov, zato sem postavil v dva fanta in dva starca vso mineštro ladijskih legend. Bilo bi precej hudo, če bi imel en sam človek toliko za sabo.«

»Tako! Zdaj sem pa prisiljena spregovoriti o resničnih dejstvih, ki sem jih doslej iz obzirnosti zamolčala.«

»Ko sem prvič zagledala mami na televiziji, sem rekla: 'Mami, pridi ven iz te škatle'. Naučila me je brezpogojne ljubezni, izjemne darežljivosti in sočutja.«

»So pa tudi taki, za katerimi ni spomina; izginili so, kakor da jih sploh ne bi bilo. Postali so, kakor da bi se ne bili rodili, in tako tudi njihovi otroci za njimi.«

»Knjigi ne prva ne druga filmska upodobitev ni naredila posebne usluge, po svoje tudi zato, ker sta se tako obsesivno osredotočili na lik zlobnega Pennywisa.«